Javornik

Posted February 8, 2010 By fotogaja and has no comments yet.

Ob trenutnih razmerah v visokogorju, trenutnem času, ki ga namenjam turni smuki in trenutnih svežih informacijah, si izberem za cilj Javornik nad Lomom pri Tržiču. Tokrat sam in priznam, da je pasalo. Ni bilo čakanja drugih in čakanja name.

V oblačnem in mrzlem (-10 stopinj) jutru jo s parkirišča, kjer je izhodišče za Dom pod Storžičem, mahnem po vlaki skozi gozd in čez senožeti do gozdne ceste, ki pelje do planine Javornik. Malo pod Belo pečjo je meja med turobnim in sijočim. Jutro postane čudovito belo in sončno. Tokrat jo s ceste uberem po povsem novi poti, ki me po soncu in strmih klancih pripelje na vrh po JZ strani.

Četrt na deseto sem na vrhu, v družbi še štirih turnih smučarjev. Spoznam Markota, takoj opazim žolno, ki jo ima pripeto okoli prsi. Kar malo me je sram, ko pomislim, da sam še vedno nisem investiral v svojo varnost. Spregovoriva nekaj besed, potem pa skupina že hiti naprej, za bližnji gozdi rob, v pričakovanju nezvoženega pršiča.

Sam se odločim, da bom odsmučal kar po skoraj že povsod zvoženem pobočju, ker sem na vzponu že spoznal, da danes od smučarije ne bo veliko. Sedim in razmišljam o turnem smučanju, varnosti. Spomnim se lanskega leta, skoraj natanko leto je že, ko nas je pod Višem odnesel plaz. Takrat sem spoznal, kako te plaz hitro preseneti, nepripravljenega, kakšno moč ima, kako nemočnega sem se počutil in kako sem začutil tisti piš konca. Lani se je srečno izteklo.

Poceni šola, brez posledic, s strahom v hlačah. In seveda izkušnjo, ki mi je dala misliti. Premišljevanje prekine truma turnih smučarjev, ki se zgrinja na vrh z vseh strani. Res je lep dan, čeprav so razmere za smučanje čisto zanič.

Pred spustom se še enkrat razgledam naokoli, Javornik ima namreč totalno razgledno lego. Ker vem, da spet nekaj dni ne bom videl sonca, skušam trenutke čim bolj izkoristiti. V daljavi se vidi Dobrča, zadaj julijci s Triglavom na čelu.

Pa “spihani” Storžič. In na spodnji fotki Kočna in hribi nad Jezerskim.

Sledil je le še spust v meglo, zgoraj sem ujel še nekaj pršičastih zavojev, se nato dolgočasil pri cestni vožnji in na koncu preklinjal na kložastih senožetih. V celoti gledano pa je bil dananšji Javornik odlična kondicijska tura s sončnim pridihom.

Categories: Turna smuka

Triglavski narodni park

Posted February 6, 2010 By fotogaja and has no comments yet.

V zadnjih dneh sem zbral skupaj fotografije, ki sem jih naredil v Triglavskem narodnem parku in jih razvrstil po skupinah. Nekatere skupine bom v kratkem še dopolnil, vse skupaj pa skušal ažurirati ob kakšnih dobrih novih fotkah. Šele potem, ko takole zbereš skupaj fotografije vidiš, kakšen biser imamo pred vrati. Noro. Hkrati pa je tale objava napoved sklopa objav, ki se bodo dotikale našega edinega parka, tudi v smislu perečih problemov in ne samo lepih besed in fotografij.

Še link: Triglavski narodni park

Categories: Fotografija

Mrežce

Posted February 3, 2010 By fotogaja and has 6 comments.

Včasih ne vem več, komu naj se zahvalim za to srečo, da me v življenju vedno obdajajo neverjetno pozitivni in dobri ljudje. Mogoče le moje oči vidijo tako, mogoče le moja duša čuti tako, ampak vendarle. Bojano mi je poslala srečna zvezda, prav tako malo Gajo. Zanju sem od vsega najbolj hvaležen.
Potem so tu vsi sorodniki, o vsakem bi lahko napisal svojo zgodbo, vsak ima posebno mesto pri meni. Pa prijatelji, takih ne najdeš daleč naokoli. Kako sem pristal v trenutni službi, ki je zame sanjska, pa mi tudi ni čisto jasno. Na koncu omenim še sodelavce, spet neverjetni ljudje, med njimi imam nekaj tudi pravih prijateljev. Dva še posebej. Tanja in Jože sta na isti frekvenci, kjer koli nas družijo službene obveznosti, povsod tam tišimo skupaj. Enostavno se čutimo, imamo podobne poglede na svet, na službo, odnose in podobno. Lani smo ustanovili ferajn znotraj zavoda. Jože je alpinist stare šole, ko so se varovali čez pas in ramo, Tanja pa novopečena alpinistka. Jaz sem v tej druščini kvazi alpinist, ki njune prevelike apetite spravlja na realna tla, tako da raje izpeljemo kakšno turo za dušo, kot pa da bi pisali junaške zgodbe.

Včeraj smo udarili eno večerno smuko na Mrežce. Za mene je bil to prvi obisk Mrežc, za njiju nevestavečkateripovrsti.

Vse je kazalo na to, da se bo naredil fantastičen večer.

Nikjer niti sapice vetra, mraz znosen, pršiča vse polno naokoli.

Na temenu Mrežc so se v ozadju pokazali z večernim soncem ožarjeni velikani Julijskih Alp. Čeprav vsi trije kar dobro poznamo naše gore, pa smo vseeno pošteno vzdihovali ob pogledih.

Mali Draški vrh

Planika

Osrčje Julijcev

Vrh je kar prekmalu prišel. Sonce se je hitro spuščalo za zaveso gora, zato smo se hitro preoblekli in pripravili za spust. Kljub mrazu je bilo nujno še malo poškljocati.

Pokljuka s planino Javornik

Igra vetra in snega

Karavanke in Kamniške Alpe, spodaj Lipanca

Smučali smo po globokem pršiču, zaradi blagega naklona celo preglobokem. Tanja se je nekajkrat z oči v oči srečala s strukturo snega, Jože pa s trdnostjo smrekovih vej. Dan smo zaključili ob poslušanju pravljice o Zlatorogu. Kaj več bi si človek lahko še želel?

Categories: Fotografija, Turna smuka

Švica – Danilo Re

Posted January 27, 2010 By fotogaja and has 1 comment.

Trofeja Danilo Re je zimsko tekmovanje med zavarovanimi območji v Alpah. Vsako leto je tekmovanje organizirano v drugem kraju, nastalo pa je v spomin tragično preminulemu italijanskemu naravovarstvenemu nadzorniku. Letošnje tekmovanje je potekalo v kraju Scoul v švicarski pokrajini Engadin, v predverju edinega švicarskega narodnega parka.

Tako kot tekmovanje je tudi vsakoletna otvoritev vedno znova navdušujoča. Predvsem zaradi tako imenovanega “alpskega bifeja”. Vsi sodelujoči parki namreč prinesejo s seboj domače specialitete, ki po uradni otvoritvi najdejo pot v lačne želodčke.

Otvoritveni prostor diši po sirih, domamčih salamah, namazih, sladicah iz najrazličnejših koncev Alp. Res pravo doživetje.

Drugi dan je bil namenjen spoznavanju tekmovalnih prizorišč ter seminarju o plazovih. Del dneva pa smo uživali tudi na bližnjem smučišču, ki je ponujal prelepe razglede in odlično smučanje tako na progah kot izven njih.

Z Jožetom sva kar pošteno preorala s pršičem posuta pobočja, smejalo se nama je do ušes.

Najina fotoaparata sta tudi vriskala, da je kaj. Vse naokoli sami tritisočaki in markantni vrhovi.

Odlične transportne povezave so nam omogočile skok do Zerneza, kjer smo se udeležili omenjenega seminarja in si ogledali informacijski center narodnega parka.

Idilična in odlično ohranjena arhitektura alpskih vasic je lahko vzor tudi nam.

Nisem pa prepričan, da se odgovorni v švicarskem narodnem parku zavedajo, kakšno polomijo so naredili z oblikovanjem njihovega info centra, saj je navadno betonsko strašilo sredi prelepe vasice. Res škoda.

Tekmovalni dan se je začel z močnim sneženjem in prvo disciplino. Turno smučarski vzpon je tudi daleč najbolj zahtevna preizkušnja, saj je bila višinska razlika kar preko 900m. Vse čestitke našim borcem za vzpon in odlične rezultate.

Sledil je veleslalom, kjer smo imeli vse štiri tekmovalce med prvih deset. Pa naj kdo še reče, da nismo smučarski narod.

Najmočnejšega predstavnika smo imeli v smučarskih tekih, zaostal je le za nekdanjim biatloncem, a tudi ostali so pokazali, da znajo dobro drseti.

Pred zadnjo disciplino je ena od naših štirih ekip trdno vodila v skupni razvrstitvi. Potrebno je bilo le še dobro zadeti v tarčo in zmaga je bila potrjena.

Prvič se je zgodilo, da je zmaga pristala v Sloveniji in to ob ravno pravem času, saj bo drugo leto tekmovanje ravno pri nas. Zaključna prireditev je bila zaradi zmage še prijetnejša, ob zvokih starih rockerskih komadov pa je trajala tudi dolgo v noč.

Categories: Fotografija, Izleti