Izletniška karta Triglavski narodni park

Tole bo verjetno najbolj samovšečna objava, kar jih je bilo na tem blogu.

Pred leti si niti pomisliti nisem upal, da bi bila lahko katera od mojih fotografij na naslovnici kakšne od planinskih ali izletniških kart, danes je to stvarnost. Pri Geodetskem zavodu je namreč izšla nova izletniška karta za Triglavski narodni park, v merilu 1:50.000, z novo mejo TNP-ja in naslovnico, ki jo krasi moja fotografija. Fajn občutek, da katera od fotografij dobi tudi uporabno vrednost, še boljši pa je občutek, da je na naslovnico prišla fotografija planine Krstenice, torej fotografija, ki govori o prisotnosti in delovanju človeka v izjemnem naravnem ambientu narodnega parka. To čutim kot doprinos k ohranjanju in spoštovanju kulturne in stavbne dediščine bohinjskih planin.

Več o karti na spletnih straneh Geodetskega zavoda Slovenije.

Dolge njive

Poleti je v planinah lepo. Krave, ovce, koze, konji, včasih pujsi se pasejo na prostem in s pašo ustvarjajo kulturno krajino.

Če odmisliš manjše lepotne napake, so planine pod Košuto raj za doživljanje bistva alpskih planin.

Tokrat nekaj besed o naših skupnih prijateljih, prezljovih mohorčičih. Ta simpatična družina so stalna družba na naših potepanjih. Če se na tem mestu vsaka družina vpraša, koliko ima res pravih skupnih družinskih prijateljev, boste dejali, da to je pa težko vprašanje. Ker npr. tebe moti prijateljeva žena, mojo ženo moti od moje prijateljice mož, od prijatelja ženo moti moja žena, mene moti od ženine prijateljice mož, kakšen par nama obema sploh ne diši, in tako v nedogled.

Mohor in Katja pa nama z Bojano tako rekoč “ležita”. Štekamo se brez kakšnih odvečnih besed. Enostavno uživamo v skupnem druženju in to je to.

Punci žvečita en čigumi, midva drugega, onidve od štarta do konca (od avta do avta) brez prestanka, midva z Mohorjem na vsakih 15 minut par stavkov. Ampak tisti so pa zato toliko bolj pomembni in v bistvu vedno rešujeva svet. O tem ni nikakršnega dvoma!

In ni vrag, tam kjer se starši razumejo, tudi otroci ne zaostajajo. Mogoče o tem kdaj drugič, mogoče čez nekaj let.

Če bi nas opazoval kakšen nevoščljivec, bi kaj hitro ugotovil, kaj nam je pri našem skupnem pohajanju glavni cilj. To je seveda malica. In kot pravi Mohor, za sladico se vedno najde prostor.

Še en lep dan smo torej preživeli v prijetni druščini in že planiramo nove izlete, če se ne motim se dobimo kmalu v Logarski dolini. In če se tudi to ne motim, se Mohor boji ostati z nami čez noč, ker sluti, da bo izgubil partijo taroka. Kot vedno :-)

Nikon D300s in planina Ogrinc

Dva meseca imam nov fotoaparat Nikon D300s in prvi vtisi so res pozitivni. Pred dnevi sem prvič odkar imam nov aparat, prijel v roke starega, Nikona D50 in šele takrat sem v bistvu dojel pravo razliko. Predvsem v rokovanju, materialih in hitrosti delovanja. Ja, pa tudi ekran na hrbtni strani je neprimerno večji in bolj pregleden. Na tem mestu ne bom govoril o lastnostih D300s, ker je tega na spletu ogromno. Raje bom na kratko opisal izkušnjo z nakupom.

Odkar sva z Bojano pred dobrim letom in pol prvič opravila nakup prek spleta (otroški voziček), se spletnih nakupov večkrat poslužujem. Nikoli nisem imel nobenih problemov, a s tem ne nagovarjam ostalih, da to počnejo. Ko sem se odločal za nakup novega fotoaparata, sem se seveda najprej odločil za model, potem pa sem šel v lov za ugodno ceno. Našel sem spletno stran GEIZHALS, ki je nekakšna baza trgovin z najugodnejšo ponudbo določenega artikla. Potem, ko sem za aparat dobil seznam najugodnejših spletnih trgovin, sem preveril njihovo zanesljivost (uporabi google in ne verjemi vsemu, kar ljudje pišejo). Odločil sem se za nakup prek nizozemske spletne trgovine FOKA. Sicer je stran v celoti v nizozemskem jeziku, vendar google prevajalnik je res fajn zadeva.

Cenovno je bila FOKA skupaj s poštnino za 200€ cenejša od najcenejšega slovenskega ponudnika (z malo poznanstev in vez), od ostalih pa vsaj za 300€. Pa še en zanimiv podatek. V sredo je bilo nakazano bančno nakazilo, v petek zjutraj je bil paket pred vrati, lično in kar je bolj pomembno, ustrezno zaščitno zapakiran. Temu se reče poslovanje!

Ker je tale blog namenjen fotografiji, prilagam še nekaj fotk zanimive planine Ogrinc na Pokljuki in nenavadno položene trave. Verjetno posledica deževja oz. kratkotrajnega jezera.

Knežke Ravne

Prejšnji teden sem obiskal Knežke Ravne, naselje nad Baško grapo, ki se je skupaj z okoliško krajino priključilo narodnemu parku, kar je svojevrsten uspeh novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Obisk me ni pustil ravnodušnega, nasprotno, navdušen in presenečen sem bil nad naravo, kulturno krajino in ljudmi. Prezgodaj je za komentarje in analize o tem, kaj bo za tri še živeče domačije prinesla vključitev v park, dovolj zgodaj pa je za želje, da bi ti ljudje še dolgo živeli tam, kjer je stik človeka z naravo še tako pristen, da se ob vračanju v dolino s cmokom v grlu še premočno zaveš razlike med našim lagodjem in njihovim trudom za preživetje.

Kakšno besedo več o Knežkih Ravnah bom napisal, ko bom našel malo več časa. Zaenkrat samo kratek filmček, ki je skupek fotografij in video posnetkov z Nikonom D300s. Glasbena podlaga (naslov skladbe je Dawn) je delo Sonic Mystery (Dejan Bucalo in Urška Rakovec).


Za ogled videa v HD, pa kliknite tukaj.