Razgledi s Studorja

Če si mogoče že večkrat obiskal Bohinj, pa skoraj zagotovo nisi stopil na vrh mogočnega masiva Studorja, ki se dviga nad Zgornjo Bohinjsko dolino. Bohinj in njegova okolica namreč ponujata toliko naravnih in kulturnih zanimivosti, da si tako neuglednega vrha tudi v skrajni sili ne privoščiš. Toda izlet na Studor je presenečenje na celi črti.
Najbolje, da pustiš avto kar nekje v Stari Fužini, potem pa se odpraviš proti dolini Voje in koritom Mostnice, kamor te vodijo smerokazi. Predno se zaženeš v breg, se s Hudičevega mosta naužij pogledov v mogočna korita, ki jih je izdolbla reka Mostnica po zadnji ledeni dobi. Pot proti Vojam boš nadeljeval drugič, zdaj se obrni nazaj in poišči udobno stezico proti Uskovnici (smerokaz). Strma pot je posuta z gruščem, vseskozi pa hodiš po čudovitem bukovem gozdu. Ko se dodobra ogreješ, se pot prevesi na planino Blatce, kjer se pot na Uskovnico in pot na Studor ločita. Nadaljuješ ostro desno v gozd in slediš najprej vlaki, nato pa ozki stezici. Kratek vzpon te pripelje na razgledno jaso, ki je tudi vzletišče za jadralne padalce. Od tu se ti Bohinjsko jezero, Fužinarski zaliv in Spodnje Bohinjske gore odprejo s strani, ki je nisi najbolj vajen. Zagotovo boš legel v mehko travnato rušo in se predal razgledom. Toda najlepši del izleta te še čaka. Obrni se na vzhod in se po temenu Studorja sprehodi skozi enega najlepših bukovih gozdov daleč naokoli. Nikar ne hiti in raje občuduj oblike dreves in delo narave. Kar nekajkrat boš nato dobil občutek, da si že na vrhu Studorja. Mogoče res, vendar to danes ne bo tvoj cilj. Odpravi se namreč tako daleč proti vzhodu, kolikor lahko. In kar naenkrat se boš znašel na odsekanem robu, kakih 450 metrov nad vasjo Studor. Zgornja Bohinjska dolina je kot na dlani in nikjer drugje ne boš doživel takega razgleda na to izredno kulturno krajino. Pa srečno!

Bohinjska dolina

Fužinarsko polje

Obala Bohinjskega jezera

Zgornja Bohinjska dolina

Jesensko-zimski bukov gozd

Studorski toplar, v ozadju gora Studor

Plezanje

Ko se po dolgem času spet odpravim v steno, se vedno znova in znova spomnim besed prijatelja Dejana, ki me vedno v prvi smeri pogleda s svojimi velikimi očmi in mi na jasen način pove vse svoje občutke: “Pešo, jest plezam!”
Pri plezanju ni posebne filozofije. Je samo popoln užitek.

Križna jama

Križna jama je med kraškimi jamami nekaj posebnega. Ko sem pred časom bral članek in gledal fotografije o njej, je njena posebnost zaživela tudi v mojih očeh. Kombinacija temačnih jamskih prostorov s kapniki in drugimi oblikami sige na eni strani in kristalno čiste, smaragdno zelene vode na drugi strani ustvarjata v teh globinah občutek topline. Redki snopi čelnih svetilk še dodatno poudarijo rumenkasto rjavo barvo sige in zelenih odtenkov podzemne vode.
Pri obisku Križne jame ni potrebno veliko naprezanja možganov. Enostavno se prepustiš temu enkratnemu arhitekturnemu biseru narave, prisluhneš tišini in šumenju vode. Trenutki, ko ob vožnji s čolnom mimo stranskega rova zaslišiš bučen slap vode, v naslednjem hipu pa popolno tišino, so nepozabni. Lahko bi na dolgo opisal občutke ob obisku jame in njene posebnosti, vendar bi vam tako pokvaril doživetje ob vašem obisku jame. Če si želite prvovrstnega doživetja in stika z naravo, vas bo jama bogato nagradila. Vendar pa obisk jame ni namenjen masovnemu turizmu. Ohranitev prvobitnega ravnovesja v jami, ki nudi zatočišče kar 40 različnim vrstam živali zahteva pravilno obnašanje in gibanje v njej. Štiri urni ogled z vodičem tako lahko opravi le ena skupina (max. 4 ljudje) na dan s poprejšnjo najavo. Pa uživajte!


Vse o Križni jami: http://www.krizna-jama.si/