Komna

Odkar sem se zaljubil v turno smuko, sem sanjal o zasneženi Komni. Toda vedno se je našel kakšen beden izgovor, da ni bilo potrebno za več dni v zasneženo pokrajino. In ker rad po dolgem, napornem vzponu tudi čimveč smučam, sem obisk Komne, kjer se več hodi kot smuča, prestavljal v nedogled.
Zadnji vikend pa nama je z Bojano končno uspelo zbrati še nekaj prijateljev in snežena pravljica se je začela. Že pri avtu smo stopili na smuči in v dveh urah počasne hoje prisopihali do koče pod Planinskim domom. Razočaran sem ugotovil, da sem pod roko dobil napačne ključe, zato smo morali bazo prestaviti v planinski dom. Malo idile smo sicer izgubili, popoldne pa smo jo že našli na pobočjih desno od Bogatinovega sedla. Pot do sedla smo si dodatno popestrili s prehodi preko kotlin, vrtač, mrazišč, hrbtov in kop reliefno pestro oblikovne Komne nad planino Na kraju.
Čar turne smuke je seveda tudi druženje z ljudmi, ki jih veseli gibanje v naravi. V takem vzdušju je smeha in dobro volje na tone, tako da si lahko predstavljate, kako nor je bil večer, jutro pa nekoliko manj. Težke glave je zbistril čudovit sončen dan. Ker v soboto nismo bili deležni smuke po pršiču, smo to nadomestili v nedeljo. Prek planine Govnjač smo se dvignili pod obronke Tolminskega Kuka in Podrte gore. Navzdol smo vriskali po globokem pršiču in se zahvaljevali “bogu” za nore razmere, vreme in družbo.
Turna smuka je nekaj najlepšega, kar se človeku lahko ponudi v naravi. Ne znam povedati dovolj dobro, kako butasto se mi zdi smučati po smučiščih. No, smučati po kakšni široki smučarski progi zna biti užitek, toda vožnja s sedežnicami, gostišča, plaže, umetni sneg, “gužva”, vse to pa se mi zdi še ena človeška neumnost. V naravi ali na smučišču, vsak lahko izbira, jaz sem izbral turno smuko in prijatelje z dušo.

Vrh Škrli (levo), Mahavček (v sredini) in Bogatin (desno)

Bogatin

Zimska Komna

Proti sedlu

Pogled proti Krnu

Nekaj uživaških zavojev pod sedlom

Proti planini Govnjač

Turnosmučarska idila

Obsežna planina Govnjač pod grebenom dvatisočakov

Zalita pobočja

Gremo, akcija!

Plaža po turnosmučarsko

Rodica

Rodica je eden najbolj izrazitih vrhov v dolgem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Predvsem zaradi oblike vršnega dela zahodne strani gore, ki spominja na piramido, turni smučarji pa radi pripomnejo, da je vršni del “streha”, po kateri se je užitek spustiti. Vedno se mi je zdelo, da je kot gorniški cilj to precej odmaknjena gora, vendar samo do takrat ko sem se končno spravil nanjo. Prvič sem se z vrha razgledoval ob prečenju grebena pred nekaj leti, tik pred novim letom pa sem opravil še zimski vzpon. Tokrat žal brez smuči, zatorej me čaka še tretji obisk v bližnji prihodnosti.
Ob kopnih sezonah se z avtom pripelješ z Ribčevega Laza precej visoko, nato pa slediš udobni stezi čez začetni strmejši del gozda, ki se kmalu prevesi v zložno dolino posuto z bukvami. Brez naprezanja si kmalu na planini Suha, ki je le bled spomin na živahno planino, kjer so nekoč stali kamniti stanovi, v poletju pa ni manjkalo pastirjev in krav. Obsežno planino obhodiš po desni, preden pa te pot zapelje popolno v desno, pa jo prečiš v levo in se zaženeš v strm breg. Na vrhu te zopet čaka prijetna izravnava, kjer je bilo nekoč manjše jezerce. Od tu ni več daleč do vrha. Počasi se v diagonalni smeri prebijaš do skritega vrha na levi, kjer te v zadnjih metrih čaka razgleden kamnit grebenček, ki pa je povsem lahek.
Tako kot celotni greben Spodnjih Bohinjskih gora, je tudi Rodica izredno razgledna. Najbolj uživam ob pogledih na primorske hribe in na barvite prehode med gozdom, ruševjem in skalnatimi vrhovi.

rodica-9

rodica-1

rodica-2

rodica-8

rodica-71

rodica-3

rodica-4

rodica-5

rodica-6

Fotografske razstave v info središču Triglavskega narodnega parka

Ker se zavedam, koliko dobrih fotografov objavlja v okviru “zruženih slovenskih foto blogov”, sem se odločil, da naredim malo reklame in povabim vse tiste, ki bi jih zanimala samostojna razstava fotografij, da si ogledajo poziv objavljen na spletnih straneh Triglavskega narodnega parka: tukaj. V izboru lahko sodeluje kdorkoli, tema pa je prosta. Se splača pogledat.

Tokrat objavljam nekaj ČB fotk stanov iz Bohinjskih planin. Čudo arhitekture, neverjetni spoj človeka z naravo, edinstveni kulturno-krajinski elementi, pestrost oblik in načina gradnje.
Planina Viševnik


Planina Ovčarija


Planina Ovčarija


Planina Krstenica


Planina Krstenica


Planina Zajavorniki


Planina v Lazu


Planina v Lazu


Planina v Lazu