Fotografski utrinki
Pogledi na lepotce Julijskih Alp z obcestnih razgledišč. Uživajte!
Rombon nad dolino Lepene
Pelci in Jalovec
Mojstrovke
Martuljek nad dolino Krnice
Korita Tolminke in Zadlaščice
Sotočje Tolminke in Zadlaščice je poseben kraj, saj velja za najnižjo točko Triglavskega narodnega parka (180 m), ki jo počasi in vztrajno znižujeta dve slikoviti in barviti alpski reki. Sotočje je tudi točka stika dveh vintgarsko oblikovanih sotesk, ki sta jih reki izdolbli v trden, bel triasni apnenec. Poseben kraj je sotočje tudi zato, ker se lahko iz prijetnega prodišča razgleduješ po veličastni okolici, ki ji ni para daleč naokrog.
Pristopna pot, pokrita z mahom
Tolminka
Če te bo, dragi obiskovalec, zamikal ogled korit iz ribje perspektive, se boš po levem bregu Tolminke sprehodil po vklesani poti v najgloblji in najožji del Tolminskih korit. Občutki so resnično mogočni, saj je dno korit skoraj 60 m pod Hudičevim mostom, ki povezuje odmaknjeni, pa vendar sončni in prelepi vasici Čadrg in Zadlaz – Čadrg s Tolminsko dolino. Navpične stene so ponekod povsem gladke in ravne, predstavljajo pa prelomne ploskve, ob katerih so se premikali bloki trdnih karbonatnih kamnin, ki so zaradi trenja ustvarili tako imenovana zrcala. Prav na koncu poti je danes že skoraj zasut vhod v jamo, ki je zanimiva zaradi izvira termalne vode. Temperatura izvira je okrog 210C, nastanek pa je povezan s pronicanjem površinske vode skozi apnenec v globino, kjer se voda zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah ali zdrobljenih conah ob prelomih dvigne nazaj na površino. Skoraj neverjetno se zdi, da je danes krotka reka nekoč uspela izdolbsti tako mogočno kamnito pregrado. Tolminka je imela pred skoraj dvema milijonoma let veliko večji padec in divjo energijo, ki je bila posledica dvigovanja Julijskih Alp in zniževanja Tolminske doline. Voda je našla šibko točko v apnenčevem masivu v obliki razpoke ali preloma in si tod utrla svojo temačno pot. Tolminka si podobno kot Soča lasti naslov barvne kraljice. Modrozelen odtenek kristalno čiste lepotice se poigrava z belimi prodniki in nežno zaobljenimi balvani.
Korita Tolminke in Hudičev most
Vklesana pot ob Tolminki
Najožji del Tolminskih korit
Sotočje Tolminke in Zadlaščice
Šumeč ambient se nedaleč od zastrašujočih globin spremeni v lahkotno, a vendar izpostavljeno pohajkovanje po robu korit Zadlaščice, ki jih boš v nasprotju s Tolminskimi koriti doživel s ptičje perspektive. Pot do razgledišč je v veliki meri sprehod skozi botanični vrt. Prepletanje alpskega in submediteranskega, toplega, hladnega ter vlažnega vpliva je ustvarilo pogoje za uspevanje številnih rastlinskih vrst. Med njimi so tudi trije endemiti: ozkolistna preobjeda, soška smiljka in skalna jelenka. Spomladi se barvne cvetlice kopajo v zelenju lipe, črnega gabra, malega jesena in tise. Zeleno vzdušje dopolnjujejo obsežne blazine mahov, ki prekrivajo skalovje in drevnino. Čeprav po obsegu manjša, po nastanku pa podobna, so korita Zadlaščice zaradi obilne flore prijetnejša na pogled. Ožino začetnega dela korit je popestril naravni most z imenom Medvedova glava, ki je nastal ob zagozdenju glavi podobne skale med stene kanjona. Tik pred vhodom v najožji del korit, Zadlaščica veselo poskakuje prek naloženih skalnih blokov in ustvarja igrive slapiče, zato se ta del korit imenuje Skakalce.
Jetrnik (Hepatica nobilis)
Jetrnik (Hepatica nobilis)
<
Medvedova glava
Pravo doživetje korit Tolminke in Zadlaščice pa se ne konča na izstopni točki te neprecenljive naravne vrednote. Ne pozabi, da visoko nad vodo, v ledeniško izoblikovanih rečnih dolinah živijo ljudje, ki so na sončnih terasah ustvarili edinstveno kulturno krajino, staro približno 700 let. Obišči Čadrg, Zadlaz – Čadrg, Laz, Perblo ali Tolminske Ravne, stisni roko domačinu, z njim pokramljaj, poskusi domač sir, skuto, žganje. Zagotovo se boš vrnil k tem prijaznim ljudem in čudoviti naravi.
Skakalce
Skakalce
Tolmninske Ravne
Tolminske Ravne so najvišje ležeča vas v območju doline Zadlaščice. Ležijo na sončni ledeniški izravnavi skoraj 1000 m visoko pod slikovitim Tolminskim Migovcem ter žarečim vencem Spodnje Bohinjskih gora. Od Tolmina so oddaljene 10 km, cesta je ovinkasta in ozka, pa vendar razgledna. Idilična strnjena gorska vasica, od koder se lahko peš podamo na planino Razor ali pa na enega izmed vrhov Bohinjskega grebena, danes preživlja težko obdobje. Več kot 600 let stara vasica je imela v najboljših letih čez sto stalnih prebivalcev, trenutno pa jih je vsega sedem. Prijazni domačini še niso obupali nad negotovo usodo vasi in z optimizmom zrejo v prihodnost.
Obisk Tolminskih Raven lahko združiš z obiskom čudovitih korit Tolminke in Zadlaščice ter obiskom vasi Čadrg nad prepadnimi stenami Tolminke, kjer se brez prvovrstnega domačega sira, pridelanega s skupnim trudom štirih ekoloških kmetij, ne boš vrnil nazaj v dolino.
Nekaj pregovorov iz porečja Tolminke:
- Kdur zguda ustane, mu kruh ostane.
- Dur duga leži, se mu slama za ret drži.
- Naš ače je dieu: “Dui lasi, kratka pamet!”
- Abedna sbuota brez sunca, abedna čeča brez pouba!
Planina Razor in Spodnje Bohinjske gore
Tolminske Ravne
Tolminski Migovec in Škrbinska plošča
Od potresa zmajan senik
Venec Spodnje Bohinjskih gora
Skalarjeva domačija in Tolminski Migovec
Ovce v Tolminskih Ravnah
Popotresno obnovljena domačija
Manjko
Letos je bilo zame turne smučarije bore malo. Poškodoval sem se skupaj z debelo pošiljko februarskega snega. Ko sem se pred kratkim ravno dobro opomogel, sva jo z Bojano smuknila na Zelenico. V klanec sem sopihal kot stara lokomotiva, o lahkotnosti gibanja na snegu ni bilo ne duha ne sluha. Zavidal sem tistim, ki so jo mahnili pod vrh Begunjščice in se vriskajoč spuščali po belem puhu. Saj bo kmalu leto naokrog, potem pa zopet zagazim v breg.
Bela pravljica
Brez komentarja
Proti vrhu
Deviški spust
Risanje vijug
Geometrija?
