Fotografska pot

Bilo je ravno pred kakšnim tednom, več dni sem urejal svoj domači fotoarhiv, ko sem naletel na fotografije, ki so nastajale skozi leta mojega trenerskega dela v nogometnem klubu Triglav. Našel sem celo fotografijo, ki je zmagala na fototečaju in mi prinesla glavno nagrado – digitalni fotoaparat Olympus C220 zoom.

nogomet-medium

Tisto leto (2003) in nekaj let poprej smo nosili domov pokale iz skoraj vsakega tekmovanja.

39-medium1

Še istega leta pa smo osvojili zmago v tekmovanju Rad igram nogomet, ki je bilo nekakšno državno prvenstvo za fante v kategoriji 10 let.

[picture13-medium

Fanta (Uroš) na skrajni desni strani spodnje slike pa je letos kupil celo italijanski AC Milan.

[udesetprvaki-medium

Iz tistih časov so mi ostali lepi spomini in fotografija, ki me je kasneje močneje prevzela. S “trotl” fotoapratom, ki sem ga torej dobil kot nagrado sem potem fotografiral polna tri leta. Nastala je tudi kakšna prav zanimiva fotografija.

metulj-medium

menih-medium

siroka_pec-medium

Leta 2006 sem presedlal na digitalni zrcalno refleksni fotoaparat (Nikon) in od takrat naprej se šele zares učim fotografije.

zgornja-dolina

Na koncu je morda prav, da omenim, da se tudi moja fotografska zgodba ni začela z digitalnim fotoaparatom, temveč sem si lastil več kompaktnih analognih fotoaparatov, ki so mi služili na potovanjih za fotografiranje na diafilm.

rudar-medium

macchu-medium

Nekaj izkušenj pa je bilo tudi s Canonovim SLR-jem EOS 300.

look-medium

Mislim, da bom glede na kratko fotografsko zgodbo in pot, šele čez kakšnih 5 let lahko rekel, da mi je kakšno fotografijo uspelo zares dobro narediti. Do takrat pa bo kakšna dobra fotka bolj naključje kot pa pravilo.

HDR, ki to ni

Malo kulturne krajine na drugačen način. Malo spominja na HDR tehniko, vendar pa gre v vseh primerih za samo eno fotografijo obdelano v Lightroom-u.

tolminske_ravne-1-medium

Zajamniki

Zajamniki

Dedno polje

Dedno polje

Krstenica

Krstenica

Zadnja Trenta

Zadnja Trenta

Zadnja Trenta

Zadnja Trenta

Zadnja Trenta in Prisank

Zadnja Trenta in Prisank

Kekčeva domačija

Kekčeva domačija

Zima, da bi le spet bila

Podnebne spremembe so prinesle v naše kraje milejše zime s skromnejšo snežno oddejo. Spremenila se je količina padavin in tudi njihova razporeditev. Spremembe se ne dotikajo samo človeškega življenja (zmanjšana poraba goriv za ogrevanje, manjše število smučarskih dni, …), temveč tudi oz. v večji meri ves rastlinski in živalski svet. Zima je namreč čas, ko narava počiva. Obnova moči oz. zatišje je še kako pomembno pred spomladansko erupcijo. Drugačne temperature in razmere zahtevajo od živega sveta nenavadno hitre prilagoditve, ki jim nekateri žal niso kos. In če smo mi krivi za nastali položaj (v kar ne dvomim), potem nas lahko smatramo kot neusmiljene morilce. Seveda pa ni vse tako črno. Za mnoge vrste so nastale razmere naravnost čudovite oz. so jim pisane na kožo.

fotografija-3-small

Zima je tudi čas aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Sam sem navdušen in zagrizen turni smučar. Zimski hribi so v svoji tišini, beli preobleki, skrivnostni nedostopnosti in mrzlem prepihu neverjetno lepi in privlačni. Ko tako večkrat razlagam svoje občutke prijateljem, svojcem in znancem ali pa celo svoja doživetja predstavim na internetu (tudi s kakšnimi lepimi posnetki), si včasih ne morem pomagati, da se ni bi vprašal ali je to prav ali ne. Po eni strani privoščim vsakomur, da doživi svobodo zimskega gibanja v naravi, po drugi strani pa je v zadnjih letih obisk gora pozimi presegel za naravo še sprejemljivo število. Zimska rekreacija strmo narašča, še pred desetimi leti povsem nedotaknjena območja so danes podpisana z značilnim vijugastim vzorcem smučarskih zavojev ali pa so v njih že na daleč opazne sledi planincev, gornikov in alpinistov. Pritiski na alpski svet so zares neugodni. Dandanašja instant rekreacija pomeni avtomobilski dostop do vznožij gora, hiter vzpon in hiter sestop, vse z namenom osvojitve določenega cilja v čim krajšem času. Vse preveč je ljudi, ki ne hodijo v hrib z namenom doživljanja gorskega sveta, spoznavanja zakonitosti narave in zavedanja o tem, da samo neokrnjena narava pomeni pogoj za preživetje vsega živega na Zemlji.

naravadrevo-small2

Zakaj torej “težim” s tem, da je pomembno ohranjati tiha, mirna, nedotaknjena območja, brez vpliva človeka? Pozimi živali varčujejo energijo, saj je le ta življensko pomembna. Naša prisotnost lahko pomeni odvečno porabo te energije in posledično celo pogin osebkov. Torej raje kot v hrupnih skupinah, raje kot z motornimi sanmi, se podajmo v zimske gore v manjši skupini ali v dvoje, bodimo tihi in spoštljivi ter se zavedajmo, da smo v okolju, kjer ni naš dom, temveč dom naših najboljših rastlinskih in živalskih prijateljev.