fotogaja

Spet sem odkril en nov fotografski hrib, seveda ne po lastni zaslugi, ampak je pri tem sodelovala znanstveno raziskovalna služba (verjetno se vam ne sanja kako in zakaj?).

Nad zahodnim bregom jezera se torej dvigata dva zanimiva hribčka, Mala in Velika Osojnica.

Velika Osojnica ne ponuja omembe vrednega razgleda, Mala Osojnica pa je pravi fotografski zaklad.

Osojnica je dostopna prek dveh poti, prva je malo lažja in položnejša, druga pa premore tudi kakšno zajlo in strmo stopnišče.

Obe poti se začneta v bližini Zake in sta primerna alternativa enoličnemu drvenju po asfaltu okrog  jezera.

Na koncu me je zopet premagala meni ljuba Begunjščica, zato mi je aparat kar samo od sebe zasukalo, da sem ujel otoček in turnosmučarski raj.

Kdor je včeraj in danes napenjal oči, da bi kaj pametnega videl skozi meglo, bo verjetno jezen na tole objavo. Fotografije bodo namreč pokazale, da sta svetova dva in ne eden. Torej megleni in sončni.

Košuta

Kamniško Savinjske Alpe

Begunjščica

Greben Velikega vrha

Kamniške Alpe

Kočna

Narobe svet

Veseli december

Pa še družinska

Takole je bilo včeraj pod Velikim vrhom, danes zvečer pa sem občudoval večer na Trianglu nad Zelenico. Ker sem bil tolk smotan, da sem pozabil fotoaparat, se je naredil res kičast gorski večer. To je Murphy, vedno te najde nepripravljenega. Pa kdaj drugič kakšna večerna, mogoče že jutri.

Za konec pa samo v vednost, koliko nekaterim pomenijo naše gore. Danes dopoldne sem peljal svojega sodelavca Jožeta na Brnik, od koder je poletel na tridnevni obisk v Beograd. Jože je eden največjih poznavalcev Julijskih Alp, kar jih poznam. Že skoraj šest desetletij živi s hribi, pa vendar je danes izjavil, da ga nič ne vleče v Beograd, ker je tukaj tako lepo vreme in bi šel raje v naše hribe. Še vedno je tak entuzijast kot v rani mladosti in še vedno mu je škoda vsakega dneva zapravljenega v megli ali pisarni. Človek se kar mal zamisli.