Pod Slemenom in Kukovo špico nad dolino Vrata se razprostira široko melišče, ki je hkrati tudi hudourniška struga, z imenom Veliki Črlovec. V ta velikanski erozijski kotel se zbirajo grape izpod Slemena, Škrnatarice, Kukovih prodov, Kukove špice in Gulc. Hribi se vztrajno otresajo težkega kamnitega bremena in ga po najhitrejši poti spuščajo v dolino. Pri tem jim v veliki meri pomaga voda, ki lahko v enem sunku premakne enormne količine materiala.
Čeprav se dolgoročno gledano z vsakdanjimi erozijskimi procesi premeščajo ogromne količine materiala, pa je s človeškega zornega kota in časovne dojemljivosti najbolj zanimivo spremljati ekstremne dogodke. Pri teh se ob močnih nalivih ustvarijo mogočni hudourniki, ki v enem zamahu lahko spremenijo izgled pokrajine.
Veliki Črlovec je v preteklosti že večkrat spremenil svojo pot in mesto odlaganja materiala. Material se odloži na čelu hudournika, v obliki vršajev, torej tam, kjer hudournik izgubi svojo moč, kjer ima pobočje manjši naklon. Tako so se ustvarila fosilna melišča oz. struge, ki jih ščasoma preraste naravno napredujuči gozd. Hudournik svojo strugo spremeni zaradi več dejavnikov. Naravni dejavniki so predvsem količina že odloženega materiala, ki povzroči naravno zaporo in povzroči spremembo toka materiala, ali pa obstoječi relief, ki zaradi svoje izobliovanosti narekuje toku svojo pot. Včasih v procese poseže tudi človek s svojimi sicer dobronamernimi posegi. V kolikor hudournik ogroža človeško ustvarjeno infrastrukturo, je spametno le-to zavarovati s posegi v strugo hudournika. Dela obsegajo izgradnjo prečnih in vzdolžnih objektov (pregrade, bočne utrditve, grablje, …) ter premeščanje ali odstranjevanje materiala iz struge. Seveda pa objekti lahko povzročijo spremembo poti hudournika, še posebej tam, kjer objekti niso ustrezno vzdrževani.
Veliki Črlovec redno ogroža državno cesto iz Mojstrane v Vrata in povzroča škodo na infrastrukturi. Seveda je jasno, da tako obsežnih erozijskih procesov ni moč zaustaviti ali jih kakorkoli preprečiti. Zadnja leta je Veliki Črlovec spremenil smer glavnega toka. Struga in melišče, po katerem poteka tudi pristop na Kukovo špico postaja vse bolj fosilna, pot nanosa materiala pa se je preselila proti zahodu.
Posledica nove poti premeščanja materiala Velikega Črlovca so izražene v obsežnih količinah različno sortiranega, delno zaobljenega materiala v gozdnih površinah. Posledice za gozd bodo z leti uničujoče, najprej se bo posušila smreka, nato pa tudi bukve.
Ker gre za naravni proces, so ti dogodki povsem normalni pojavi v naravi. Zanimivi so predvsem z vidika znanstvenega opazovanja dinamičnih dogodkov, spreminjanja krajine, habitatov, geoloških procesov, itd. Poznavanje teh procesov je seveda pomembno tudi pri načrtovanju rabe v prostoru. Preventino in najbolj učinkovito upravljanje prostora z izrazitimi erozijskimi procesi je seveda prepuščanje tega prostora naravnim procesom oz. neupravljanje s tem prostorom.
Izgradnja ceste čez hudourniško strugo je poseg, za katerega se realno pričakuje, da bo deležen večkratnega vzdrževanja. Obstajajo tudi geotehnološke rešitve, npr. galerije, ki lahko trajno zavarujejo cesto pred hudourniškimi nanosi.
V objavi predstavljam fotografski zapis nove poti struge hudournika Veliki Črlovec in njegov vpliv na cesto v dolino Vrata po zadnjem septemberskem neurju letošnjega leta. Asfalt je sicer kar dobro prestal erozijsko moč vode, cestni tampon in brežine pa so utrpele kar precejšnje posledice.
