Lastnina

Ljudje smo si razdelili zemljo, nekaj je tvojega, nekaj mojega, nekaj od tistega. Seveda vsak človek rabi delček tega planeta, da lahko preživi, tako kot vsa druga živa bitja. Nekaj rabi za bivanje, nekaj za hrano, nekaj za druge potrebe. Razumevanje in dojemanje lastnine pa je tisto, kar nam dela hude probleme.
Večinoma razumemo lastnino tako, da lahko z njo delamo vse, kar želimo. Saj je to moje. Kdo mi bo pa govoril, kaj lahko in kaj ne! Tako razumevanje je seveda posledica družbe, v kateri živimo in daje vrednost ljudem, ki veliko imajo in ustvarjajo materialne dobrine. Lastnina je seveda veliko več, kot le imetje človeka. Lastnina je del narave in ima zato mnogo funkcij.
Nekaj primerov:
- v lasti imaš gozd, ki je na plazljivem in vodovarstvenem območju. Če ga boš v celoti posekal, da bi prodal les in si kupil večji avto, bo to škodovalo ne samo vsemu živežu znotraj gozda, temveč bo to povečalo ogroženost plazenja in ogrozilo kvaliteto vodnega vira. Premisli!
- v lasti imaš njivo, ki leži ob sosedovi njivi, kjer se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom. Če boš na svoji njivi uporabil vse mogoče insekticide in pesticide in zasejal gensko spremenjeno seme, boš s tem ne le škodil svoji prsti, živim bitjem v njej, podtalnici, ljudem, ki bodo jedli tvojo hrano, temveč tudi sosedu, ki mu boš uničil ves trud pri pridelavi ekološkega pridelka, saj lastninska meja med njivama ne more preprečiti, da ne bi veter zanesel gensko spremenjenega semena na njegovo njivo, voda pa ne bi tekla tudi na bližnjo njivo. Pomisli!
- celotna vas, v kateri imaš hišo, ima belo barvo fasade, ki so jo stoletja uporabljali v tej vasi živeči ljudje. Ker prenavljaš hišo, boš obnovil tudi fasado. Po predlogu obrtnika in zaradi mode, se odločiš za roza fasado. Pred tem idilična vasica postane pobarvanka brez okusa. Stoletni trud prednikov in sosedov si potopil zaradi svoje domišljavosti in modne muhe. Premisli!

Primerov o dojemanju in upravljanju lastnine je veliko, razumevanja pa premalo. Prav zato se nam dogajajo ekološke katastrofe tipa Mehiški zaliv, Aralsko jezero in drugi. Zavedati se je treba, da lastnina ni samo dobrina, je tudi odgovornost, vsaka lastnina pa ima tudi omejitve, ki jih je potrebno upoštevati. Z lastnino je (bi bilo) potrebno ravnati tako, da ne ogrožaš narave in drugih ljudi.

Za konec pa še misel o vrednosti lastnine. Lastnino smo ljudje dobili zastonj. Saj tudi ne more biti naprodaj, ker je narava nastala pred nami in je njena vrednost absolutna, meri se v obliki živalskih in rastlinskih življenj, v obliki funkcij, ki nam jih lastnina zagotavlja (hranila, čista voda, zrak, gradbeni material, energetski viri, vsi ostali materiali, …). Noben denar ne more nadomestiti prvotne vrednosti lastnine. To je le fikcija in sistem, ki si ga je za svojo požrešno rit izmislil človek.

Planina Pungrat

Vsako leto pride čas, ko gremo v planine po rožce za čaj. Letos smo lokacije nad planino Korošico zamenjali za planino Pungrat, na južnih pobočjih grebena Košute.

Obsežna planina je res kot raj na zemlji, polna grbinastih travnikov s preprogami gorskega cvetja.

Pri nas doma ne kupujemo sokov in drugih brezalkoholnih pijač (razen redkih izjem), temveč vedno postrežemo s čajem (po možnosti iz nabranih rožc) ali pa bezgovim sokom, letos celo z metinim in melisinim sirupom.

Pašniki pod Košuto so lahko tudi idealen poletni izlet za družine z majhnimi otroki, saj vas bo hladil gorski zrak, otroci bodo uživali ob gledanju krav in skakljanju po neskončnih travnatih blazinah, spoznavanju pisanega cvetja in opazovanju številnih ptic. Če boste imeli srečo, boste zagledali celo orla, gamsi so redno na bližnji Škrbini pod Kladivom.

Na območju pod Košuto si iz vzhoda proti zahodu sledi kar lepo število planin: planina Dolge njive, Tegoška planina, planina Pungrat, planina Šija in Kofce. Če vse skupaj povežeš, te čaka kar konkretna tura in res lepo doživetje.

Trenutek resnice

Nedeljska finalna oddaja talentov je bila za marsikoga trenutek resnice. Predlagam, da vlada v maniri nujnih ukrepov, upokoji ali pa kar prepove nastope naslednjim mega zvezdam:

- Saša Lendero, Rebeka Dremelj, Špela Grošelj, Turbo Angels, Werner, Domen Kumer, … enostavno jih je preveč za naštevat!

Najbolj etično pa bi bilo, da bi naštete zvezde kar same stopile z odrov in prepustile glasbeni prostor tistim, ki si to zaslužijo in ga obvladajo. Tudi sam sem prenehal igrati nogomet, ko sem dojel, da sem pač slabši od najslabšega prvoligaškega igralca.